Ga. Erna Korošec je zgled kako lahko ženska v zrelih letih prične z oživljanjem kulturne dediščine na podeželju in jo z vztrajnostjo spreminja v posel. Sama se ne imenuje podjetnica, vendar je zadovoljna z nazivom rokodelke, ki si s svojim zaslužkom zagotavlja samostojnost, čeprav z možem dobro sodelujeta. Kot pravi, so ženske na kmetijah še vedno močno vpete v kmetijske dejavnosti in družinsko oskrbo. Podeželje ponuja še veliko priložnosti, kjer bi ženske lahko izkušnje in veščine pridobljene s svojim vsakdanjim delom izkoristile kot poslovno priložnost in si s tem zagotovile večjo samostojnost. Na podeželju kjer živita, v Halozah, je med lokalno skupnostjo opaziti premalo interesa za povezovanje, tudi vključevanje rokodelskih aktivnosti v šole je premajhno. Interes za rokodelske izdelke kažejo predvsem tuji turisti. Ti izdelki so seveda dražji, saj zahtevajo veliko ročnega dela, spretnosti in ustvarjenosti kar pa zagotavlja edinstvenost, večjo kvaliteto izdelka in osebno zadovoljstvo. Ge. Erni dopolnilna dejavnost predstavlja tudi del rehabilitacije. Zaradi občutka odgovornosti do kulturne dediščine in doprinosa k ohranjanju podeželja želi, da se volna domačih pasem ovc, ki je večkrat opažena kot odpadek, koristno uporabi in ji da novo dodano vrednost. Svoje izdelke prodaja največ na do sedaj že ustaljenih prireditvah po celi Sloveniji kamor jo stalno vabijo. Da je prišla do svoje prepoznavnosti, je potrebovala 3 leta vztrajnega dela, poskušanja in izobraževanja. Povezala se je z Zvezo rejcev drobnice Slovenije, v sklopu katere vsako leto sodeluje tudi na dogodku striženje ovc. Zadnje leto je članica novo ustanovljenega društva Kasteli, ki deluje na Ptujskem gradu in želi oživiti stare rokodelske običaje. Povezava s Ptujskim gradom je veliko pripomogla pri prodaji njenih izdelkov. Na njo pa sta se obrnili tudi že 2 študentki iz tujine, ki sta bili na Erasmus izmenjavi, da jih nauči predenja, tkanja in polstenja.