Širitev dejavnosti na kmetiji, tako imenovane dopolnilne dejavnosti in vključevanje elementov kulturne dediščine, so kmetiji prinesli dodano vrednost. Dodana vrednost je ustvarjanje stikov in sodelovanj z ljudmi iz različnih strok. Njihovi izdelki nimajo samo dodane vrednosti, izražene v ceni izdelka. Vsak izdelek je predvsem zgodba, zato so njihovi izdelki predstavljeni na poseben način kot na primer, da ima izdelek iz volne oznako in na njej je napisano, katera ovca je dala volno določenemu izdelku, kako je ime ovci, njena pasma in kdo je izdelek ustvaril.

Največji vpliv dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je, da lahko uresničujejo svoje načrte in lastne ideje. Hkrati so odgovorni za vse. Delajo, kar hočejo, morajo pa sprejeti nepotrebno birokracijo. Njihovi dosežki so njihovi in nasprotno, tudi s težavami se morajo sami spopasti. To ni samo posel; je način življenja, ki jim je omogočil, da vzgajajo otroke tako, da imajo radi kmetijstvo in obrtništvo. Mlajši sin je, zahvaljujoč tem pogojem, postal umetni kovač, starejši sin pa obožuje živali in rad vodi obiskovalce po kmetiji. Zdi se, kot da so generacijske razlike v njihovem primeru nepomembne. Odpiranje kmetije za javnost je pomembno tudi za ohranjanje podeželskih tradicij. V sodelovanju z okoliškimi kmeti skušajo ohraniti tradicionalno kmetovanje in preprečiti košnjo trat ob vsaki koči. Izvirnost njihovih izdelkov je dobro znana, zato so uspešni pri prodaji le teh. Skušajo sodelovati z drugimi predelovalci volne zato so ustanovili klub predelovalcev volne. V klubu ne tekmujejo med seboj, ampak sodelujejo pri izobraževanju in, zahvaljujoč sodelovanju z Zvezo rejcev ovc in koz, upajo, da bodo uspešni.